Template in work

Zakaj slovenska vozila

Slovenija je mlada država, nastala leta 1991 po razpadu jugoslovanske federacije. Prva stvar, ki so si jo državljani mlade države zaželeli po osamosvojitvi, je bil kultni status, ki si ga dolga leta niso mogli privoščiti in na katerega so ga v rokah zahodnjakov gledali z veliko zavistjo in poželenjem - avtomobil. Moderen, svež, napredne tehnologije, čudovitih oblik, z vsem možnim udobjem in pripomočki - nekaj povsem drugega od tega, kar so do tedaj bili prisiljeni voziti in bili v stanju kupiti.

Po osamosvojitvi je slovenski avtomobilski trg doživel ogromen razcvet. Stara vozila iz lastne Yu proizvodnje in iz bratskih držav vzhodnoevropskega bloka so šla v pokoj. Danes je slovenski avtomobilski park povsem primerljiv ali celo sodobnejši od držav v EU, saj se je izoblikoval povsem na novo. Odprte evropske meje, svoboda izbire in tržno gospodarstvo je v državo pripeljalo skoraj vse proizvajalce vozil in tako se danes v Sloveniji najde vozila vseh mogočih znamk in izvorov.

Avtomobil je za Slovenca še vedno kultni status, pokazatelj uspeha, peti družinski član in kot takega se ga tudi obravnava in vzdržuje. Ni le prevozno sredstvo od točke a do točke b, je veliko več. Zaradi take navezanosti na svoja vozila so vozila v Sloveniji v veliki večini dobro vzdrževana, uradni serviserji so dobro obiskani, vgrajeni materijali in rezervni deli so dobre kvalitete. Zaradi preskoka v tržno, kapitalsko usmerjeno gospodarstvo povprečen državljan nima dovolj časa, da bi sam vzdrževal in popravljal vozila, temveč to prepušča strokovnjakom. Tu je treba dodati, da za svoj denar Slovenec zahteva veliko in dobro ter če storitev ni dovolj kvalitetna, je zelo kritičen in glasen. Če so še nekaj časa po osamosvojitvi želeli ulični mojstri in samozvani mehaniki nadaljevati s svojimi nestrokovnimi posegi po vozilih, se je to zelo kmalu končalo. Tudi zaradi vse bolj izpopolnjene in zahtevne moderne avtomobilske tehnike, katero je treba poznati in nadgrajevati.

Z vstopom v EU se je spremenila tudi zakonodaja, ki narekuje bolj varna in ekološko primernejša vozila. SLO je tranzitna država, skozi njo gre veliko prometa, od turističnega navala na obale Jadrana, do pretoka blaga in ljudi med vzhodno Europo in zahodno - to pa narekuje dobre ceste.

Poleg že fanatične skrbi in zaljubljenosti novodobnih državljanov EU v svoje jeklene konjičke je treba omeniti še zelo stroge predpise o tehnični ustreznosti in brezhibnosti vozil, drastične omejitve hitrosti in zelo visoke kazni za kršitelje. K temu gre prišteti še zelo ugodne klimatske pogoje. Dolgotrajnega mraza s snegom in ledom skoraj ni več. Vsi pogoji za to, da so vozila v dobrem stanju in dobro vzdrževana, so torej izpolnjeni. Gledano v celoti, je % dobrih in odličnih vozil veliko večji, kot v ostalih državah EU zahoda. Kupna moč državljanov SLO ni tako velika, da bi imela več avtomobilov, od enega za praznike, pa do drugega za prevoz smeti. Statistika pravi, da ima vsako gospodinjstvo v povprečju 1,3 avtomobila, torej je avtomobil res še en član družine, za katerega se vestno skrbi.

Žal pa tudi Slovenija ni imuna na finančno krizo, zato se vedno več gospodinjstev odloča, da povprečno število avtomobilov/gospodinjstvo iz vrednosti 1,3 zmanjša na 1,0. To pomeni, da je na trgu rabljenih vozil vedno več primernih avtomobilov s primerno ceno. V večini primerov prodajalcem ne gre za zaslužek, ampak za zmanjševanje stroškov. Predvsem vozila večjih prostornin so postala tudi precej bolj obdavčena, zato jih na trgu vedno več in so vedno bolj poceni, kar je za nekoga drugega lahko zelo ugodna prilika.

V povprečju gledano so v SLO največje naklonjenosti in zaupanja deležne nemške avtomobilske znamke ter njihove satelitske znamke, vendar se ta naklonjenost počasi zmanjšuje, saj začenja prevladovati racionalnost nad željami. Po drugi strani je slovenski kupec postal razvajen kupec in če si že ne bo privoščil več avtomobila iz premium razreda, bo vseeno želel imeti tudi v nižjecenovnem razredu vse možno udobje in razvade sodobne avtomobilske tehnike. Časi vozil s premium značkami na pokrovu, a s poceni platnenimi sedežnimi prevlekami, ročno klimo in brez navigacije, so mimo.

Omeniti je treba še zanimivost slovenskega avtomobilskega okolja. Povprečen državljan je pripravljen investirati več v vozilo z diesel pogonskim agregatom ter nositi finančne posledice vzdrževanja vozila z diesel pogonom, ki so, po resnici povedano, večje kot pri vozilih na bencinski pogonon. Pogled na trenutno porabo diesel goriva /100 km je pač bolj pomirjujoč, kot pa računica, v kolikšnem času in po kolikšni količini prevoženih kilometrov se nakup diesel vozila sploh splača.

Tudi zaradi omemb v zgornjih dveh odstavkih je slovenski avtomobilski trg zanimiv in zelo raznolik.